Od Zemje do Solnca

Čto može byti vyše nežnym i tonkym, než nitka pavuka? Jejna tonkost vošla v folklor, i ne bez povoda: niť pavuka je desetikratno bolje tonka od ljudskogo vlasa; jejny poprěčny razrěz jest samo 0.005 milimetrov. Tutoju neobyčajnoju tonkostju možno objasnjiti legkost pavučiny, zatože sam matetial ne je až tako legkym.

Jego težina na 1 cm² je 1 gram; to znači, že pavučina je vyše težka od drěvesiny duba, a jejna unikalna tonkost jest pričinoju maloj težiny. Tutčas čitatelj uviděl vse dane, ktore sut potrěbne za rěšenje tutogo zajmlivogo zadanja:

Koliko by važila pavutina, protegnuta od Zemje do Solnca, črez oddaljenost v 150 milionov kilometrov?

Jedva li kto može odgovoriti na tuto pytanje bez matematiky: oddaljenost do Solnca jest zamnogo velika, a pavučina je zamnogo tonka, že by bylo možlivo intuicijno odgadati jejnu težinu. Nehaj da budemo stvoriti čisljenja; one sut ravne, kako i za telegrafnu žilu iz minuloj glavy.

Najdemo plošču razrěza pavučiny, akoli jejny diametr je 0.0005 centimetrov:

S = πR² = 3.14*0.00025² = priblizno 0,0000002 cm².

Dolgost pavučiny: 150 000 000 км = 15 000 000 000 000 cm.

Odsud nahodimo objem cělogo vlakna:

0,0000002 × 15 000 000 000 000 = 8 000 000 cm³. My znajemo, že 1 cm³ materiala pavučiny važi 1 gram; zato težina našej fantazijnoj pavutiny bude 3 000 000 g = 3 000 kg = 3 tony.

Itak, pavukova nitka, protegnuta od Zemje do samogo Solnca, važila by samo 3 tony! Ju možno by bylo uvezti na dobrom kamionu.

#fizika_kolo_nas

Kaky metal je najvyše težky?

Vo vsakodennom životu olovo (v russkom, bělorusskom i ukrajinskom se govori свинец) považaje se kako velmi težky metal. Ono je vyše težko od cinka, cina, želěza, mědi, ale vse jedno jego ne možno nazvati najvyše težkym metalom. Rtut, tekuči metal, je vyše težka od olova; jestli metnuti vo rtut kusok olova, on ne bude potonuti v njem, a bude držati se na povrhnji.

Ako li vzeti malu, v jedin litr, fljašku rtuti, vy s trudom smožete podjeti ju jednoju rukoju: ona važi bez malogo 14 kg. Medžutym i rtut ne je najvyše težky metal: zlato i platina sut v 1.5x krat vyše težke od rtuti.

Rekord udrživajut rědke metaly – iridij i osmij: one sut bez malogo trikratno vyše težkymi od želěza, a ako li sravniti jih v drěvesinoju, togda až stokratno; potrěbovalo se by 110 drěvenyh zatyček iz koroka, aby uravnjati jednu taku zatyčku iz iridija ili osmija.

Tut je spis težin něktoryh metalov:

Cink............... 7.1
Cin (ru. олово).... 7.3
Železo............. 7.8
Měď................ 8.9
Olovo (ru. свинец) 11.3
Rtuť.............. 13.6
Zlato............. 19.3
Platina........... 21.5
Iridij............ 22.4
Osmij ............ 22.5

#fizika_kolo_nas

50-kilogramova železna nakovaljnja plavaje v tekučej rtuti

50-килограмова железна наковаљња плаваје в текучеј ртути

Kaky metal je najvyše legky?

Tehniki nazyvajut «legkymi» vse metaly, ktore sut legše od želěza v dva i vyše krat. Najvyše upotrěbimy v tehnikě legky metal – aluminij, ktory je trikratno legše od želěza. Ješče menje težkym je metal magnezij: on je legše od aluminija v 1.5 krat.

V 20-h godah XX stolětja aviacija počela koristati směšenje aluminija s magnezijem, proslavjeno pod nazvoju «Elektron». Tuto stopjenje po krěpkosti može ravnjati se so stalju (vuglerodnym železom), no je 4-kratno legše od njej.

Najvyše legky iz vseh metalov – litij – jest dobrym materialom za močne akumulatory. Litij je ne vyše težky než jelova drěvesina; ako li metnuti litij v vodu, on ne tone (ne tone, a směsta gori plamenjem).

Jestli sravniti medžu soboju najvyše težky i najvyše legky metal – iridij i litij, to my uvidimo, že prvy važi 40-kratno vyše od drugogo.

Spis specifičnyh težin něktoryh legkyh metalov:

litij...... 0.53
kalij...... 0.9
natrij..... 1.0
magnezij... 1.7

#fizika_kolo_nas

Začto akumulatory sut nebezpečne i poněkogda imajut izbuhy? Zato čto litij je sila!

Nejromrěža DALLE-2 razširila živopis "Stvorjenje Adama" od Mikelandželo.

Нејромрєжа DALLE-2 разширила живопис "Створјеньје Адама" од Микеланджело.

Dvě brany

Često ljudi měšajut težinu (kilogramy) i natisk (kilogramy/cm²). Ale, to sovsěm ne je jedno. Věč može iměti značnu težinu i vse jedno okazyvati na svoj podpor velmi slaby natisk.

Naopak, druga věč daže s maloju težinoju okazyvaje na podpor veliky natisk. Iz tutogo priměra vy smožete ujasniti sobě različje medžu težinoju i natiskom, a zajedno budete srazuměti i kako trěba kalkulovati natisk, davajemy prědmetom na svoj podpor.

V nivě rabotajut dvě brany – jedna o 20 zubah, druga o 60. Prva važi zajedno s brěmenom 60 kg, a druga – 120 kg. Kaka brana rabotaje glubje?

Legko je srazuměti, že glubje budut pronikati v zemju zuby toj brany, na ktore napiraje bolje velika moč. V prvoj braně obča težina 60 kg razděljaje se na 20; zato, na vsaky zub imamo natisk 3 kg. V drugoj braně na vsaky zub bude idti 120/60 kg, togda to je 2 kg. Itak, hoť druga brana v cělom je vyše težka od prvoj, jejny zub bude zahoditi v zemju ne tako gluboko. Pritisk na vsaky zub u prvoj brany je vyše od drugoj.

#fizika_kolo_nas

Kysla kapusta

Pogledimo na drugy priměr izčisljenja pritiska.

Sut dvě kadi s kysloju kapustoju. Na kapustě ležet drěvene krugy s kamenjami. V jednoj kadi krug imaje diametr 24 cm i težinu kamenja 10 kg; v drugoj diametr kruga je 32 cm, a brěme – 16 kg. V kakoj kadi na kapustu ide vyše silny pritisk?

Pritisk, očevidno, je vyše v toj kadi, kde na vsaky kvadradny santimetr tiskaje večša moč. V prvoj kadi brěme v 10 kg razprostiraje se na plošču:

S = πR² = 3,14 × 12² = 452 cm²

to znači, že na 1 cm² je pritisk 10000/452 gramov, čto je ravno priblizno 22 grama. V drugoj kadi pritisk na 1 cm² bude 16000/804 (menje od 20 gramov). Zato, v prvoj kadi kapusta je pritisknuta vyše silno.

Važno je različati pritisk od občej moči pritiska. Pritisk jest ta sila, s ktoroju tělo tiskaje na jedin kvadratny centimetr podpora. V priměru s kapustoju sila pritiska kamenja je 10 kg i 16 kg, a pritisk – 22 gram/cm² i 20 gram/cm². Znajuči tuto, vy smožete už samostojno dělati izčisljenja, svezane s pritiskom.

#fizika_kolo_nas

Neudačne vrěmena. Vojna, smuta, i tut ješče vulkan izbuhaje.

Vezuvij, Italija, 1944 god.

Ničego osoblivogo, prosto skelet ježa

Ничего особливого, просто скелет јежа

Začto šilo vhodi v prědmet glubje než dlato, kogda na oba orudja tiskajut s ravnoju siloju?

Pričina – razlika pritiska. Pri pritisku na šilo cěla moč koncentruje se na velmi nevelikom prostoru jego kraja. Ale pri tiskanju na dlato, ravna moč razpoděljaje se na mnogo večšu povrhnju. Nehaj, napriměr, šilo ima kontakt s materialom po povrhnji v 1 mm², a dlato – po povrhnji 1 cm².

Ako li pritisk na oba orudja je ravny 1 kilogram, togda pod ostrjem dlata material ima pritisk v 1 kg / cm², a pod šilom – v 1 kg / 0,01 cm² = 100

To je 100 kg na 1 cm² (zato že 1 mm² = 0,01 cm²). A jestli pritisk pod šilom je stokratno silněje než pod dlatom, togda je jasno, začto šilo vhodi glubje od dlata.

Vy vidite tutčas, že, tiskajuči prstom na iglu pri šivanju, vy tvorite velmi veliky pritisk, on nikoliko ne je menši než pritisk para v parnom kotelu. V tom i je sekret razsěkajučego kraja britvy: legky pritisk ruky stvarjaje na tonkom kraju britvy silu vo mnoge sotnje kilogramov na cm² – i vlas razsěkaje se.

#fizika_kolo_nas

Maly učebnik medžuslovjanskogo jezyka, věrodostojno mnogi jego ne sut viděli. Avtor je Jakim Sekyra iz Finlandije, takože sut popravjenja od mene.

Малы учебник меджусловјанского језыка, вєројетно многи јего не сут видєли. Автор је Јаким Секыра из Финландије, такоже сут поправјеньја од мене.

___
Akoli kto imaje komentary — pišite k avtoru, jego niknejm jest Dub2 na našem Discordu.

Prěvod članka iz žurnala "Техника Молодежи", 1933 lěto.

https://teletype.in/@mashine_of_goodness/tFHrJchmnjC