Gledi kak brzo taje sněg, na světlyh na vlasah
Ty k tutoj bolji ne privykl, i něčto tęgne vniz
I vrěmę kako tonky led, zamrznulo v časovnikah
Ty myslil že tebe spase tvoj glupy ekzorcizm?

Mně podobalo sę kak ty trudil sę izganjati mę
I krvju na kamnjah črtal ohranny znak
I vsaky smrtny viděl strah, i mogl tebe pojęti
No ty jedin ne srazuměl, čto sdělal ty ne tak

Ne trěba mi zlatyh monet, i ni dragyh kamenjev
Ja ne imam k njim interes, ne smožeš uběžati
Mene si proboval kupiti, ale jesm silneje
Či žiti ti ili umrěti - jedino ja to znam
Zabudi vse i srazuměj, ja jesm jedino těnj

Jesm v každom vzdohu, v temnotě, v tajemnoj dymkě sna
No oči ty zakryl
— čekal kogda načne sę denj
— čekal kogda prijde vesna
Mně podobalo sę kak ty trudil sę izgonjati mę
No ty stojal jedin v steklenoj tišině
I sněg zamrzl, časy běgut, ja budu povtarjati
Kogda-nebud nastane čas, ty sam prijdeš ko mně

Prěvod glavy iz knigy "Fizika na každom kroku" Pereľmana.

https://teletype.in/@mashine_of_goodness/ycEWOqy_Nca

#fizika_kolo_nas

Strim Melaca, ktory tvori muziku za svoj novy medžuslovjansky album

https://www.youtube.com/watch?v=IG2it44YlD8

Od Moskvy do Peterburga

V minuloj glavě vy jeste uviděli kako koristno jest znati to, čto v fizikě i tehnikě nazyvaje se "specifičnoju težinoju" materiala (težina na jedinicu objema).

Jestli vam je znajemo, napriměr, že specifična težina železa je 8, velmi prostoju metodoju vy možete uznati težinu vsakoj železnoj stvari, kogda znajete samo jejny objem. Za tuto vam ne trěba ložiti prědmet na izměritelnu vagu, dostatočno je pomnožiti čislo kubičnyh centimetrov jejnogo objema na 8.

Često to je jedinstvena metoda uznati težinu těla, — napriměr, kogda trěba je izčisliti, koliko bude važiti stvaŕ, ktora tutčas ne je gotova, a jestvuje samo v črtežu.

Odgovorimo na tako pytanje:

Koliko važi železny telegrafovy kabel, ktory sjedinjaje Moskvu i Peterburg? Tolstost metala 4 mm, dolgost — 650 km.

Rěšiti tuto zadanje možno, samorazumno, samo izčislenjem, — věď my ne možemo sjeti kabelj s telegrafovyh stolpov!

Najprvo budemo najdti objem tutoj železnoj žily. Ako li objem = plošča razrěza kabelja 🔘 * jego dolgosť 〰, togda potrěbujemo najdti plošču togo kruga.

Diametr žily — četyri milimetry, a radius — dva milimetry, ili 0.2 centimetra. Plošča kruga = πR², i my uže imajemo i formuly i dane.

S = πR² = 3.14 * 0.2² = 0.126 sm²

Dolgost kabelja = 650 km = 650000 m = 65000000 sm.


Pomnožajemo plošču na dolgost, i vidimo, že 0,126 × 65 000 000 = 8 190 000 см3. Priblizno 8 milionov kubičnyh centimetrov.

Akoli kubičny centimetr železa važi 8 gram, težina kabelja Moskva — Leningrad ravna:

8 × 8 000 000 = 64 000 000 г = 64 т.

To je, priblizno, masa lokomotiva.

Jestli by na jednu času možno bylo položiti svitok kabelja, svezyvajučego Moskvu i Peterburg, na drugu čašu zaradi ravnosti trěba bylo by povezti se na lokomotivu.

Podobnoju metodoju vy byste mogli uznati, koliko ton električnoj žily by trěbovalo se za sjedinjenje Zemje i Luny — ne je važno, že v realnosti takyh kabeljev ne je možlivo protegnuti.

Akoli znajemo oddaljenost od Zemje do Luny, tolstost žily i specifičnu težinu matetiala, vsečto drugo možno izpolnjiti prosto na papiru. V naslědnoj glavě budemo iztvoriti ješče veče interesno čisljenje v tutom směru.

#fizika_kolo_nas

Monteri pozujut na telegrafovyh stolpah. SŠA, početok XX stolětja.

Včera byl slavny denj.

Včera byl 25 junij – Denj priljatelstva i sjedinenja Slovjanov 🤝 🇧🇾 🇧🇦 🇧🇬 🇭🇷 🇨🇿 🇲🇰 🇲🇪 🇵🇱 🇷🇸 🇸🇰 🇸🇮 🇷🇺 🇺🇦

Vsaky rok 25 junija više 300 mln Slovjanov po celom světu oslavujut Denj priljatelstva i sjedinenja. Imajemo velju historiju, tradicji a mnoho podobne jazyky, ktore nas sjedinjajut.

Vo prvo toj denj počali slaviti v 1990 rokah. Svetok imaje za celj vzpominati dlogolěte svezky i otnošenja, ktore vrjeme od vrjemeni byly těžke a byly zdrave. Vo vsakom razu jesmo etnično blizke narody, i daže kad politično mnogo lišimo se.

Hura!

Od Zemje do Solnca

Čto može byti vyše nežnym i tonkym, než nitka pavuka? Jejna tonkost vošla v folklor, i ne bez povoda: niť pavuka je desetikratno bolje tonka od ljudskogo vlasa; jejny poprěčny razrěz jest samo 0.005 milimetrov. Tutoju neobyčajnoju tonkostju možno objasnjiti legkost pavučiny, zatože sam matetial ne je až tako legkym.

Jego težina na 1 cm² je 1 gram; to znači, že pavučina je vyše težka od drěvesiny duba, a jejna unikalna tonkost jest pričinoju maloj težiny. Tutčas čitatelj uviděl vse dane, ktore sut potrěbne za rěšenje tutogo zajmlivogo zadanja:

Koliko by važila pavutina, protegnuta od Zemje do Solnca, črez oddaljenost v 150 milionov kilometrov?

Jedva li kto može odgovoriti na tuto pytanje bez matematiky: oddaljenost do Solnca jest zamnogo velika, a pavučina je zamnogo tonka, že by bylo možlivo intuicijno odgadati jejnu težinu. Nehaj da budemo stvoriti čisljenja; one sut ravne, kako i za telegrafnu žilu iz minuloj glavy.

Najdemo plošču razrěza pavučiny, akoli jejny diametr je 0.0005 centimetrov:

S = πR² = 3.14*0.00025² = priblizno 0,0000002 cm².

Dolgost pavučiny: 150 000 000 км = 15 000 000 000 000 cm.

Odsud nahodimo objem cělogo vlakna:

0,0000002 × 15 000 000 000 000 = 8 000 000 cm³. My znajemo, že 1 cm³ materiala pavučiny važi 1 gram; zato težina našej fantazijnoj pavutiny bude 3 000 000 g = 3 000 kg = 3 tony.

Itak, pavukova nitka, protegnuta od Zemje do samogo Solnca, važila by samo 3 tony! Ju možno by bylo uvezti na dobrom kamionu.

#fizika_kolo_nas

Kaky metal je najvyše težky?

Vo vsakodennom životu olovo (v russkom, bělorusskom i ukrajinskom se govori свинец) považaje se kako velmi težky metal. Ono je vyše težko od cinka, cina, želěza, mědi, ale vse jedno jego ne možno nazvati najvyše težkym metalom. Rtut, tekuči metal, je vyše težka od olova; jestli metnuti vo rtut kusok olova, on ne bude potonuti v njem, a bude držati se na povrhnji.

Ako li vzeti malu, v jedin litr, fljašku rtuti, vy s trudom smožete podjeti ju jednoju rukoju: ona važi bez malogo 14 kg. Medžutym i rtut ne je najvyše težky metal: zlato i platina sut v 1.5x krat vyše težke od rtuti.

Rekord udrživajut rědke metaly – iridij i osmij: one sut bez malogo trikratno vyše težkymi od želěza, a ako li sravniti jih v drěvesinoju, togda až stokratno; potrěbovalo se by 110 drěvenyh zatyček iz koroka, aby uravnjati jednu taku zatyčku iz iridija ili osmija.

Tut je spis težin něktoryh metalov:

Cink............... 7.1
Cin (ru. олово).... 7.3
Železo............. 7.8
Měď................ 8.9
Olovo (ru. свинец) 11.3
Rtuť.............. 13.6
Zlato............. 19.3
Platina........... 21.5
Iridij............ 22.4
Osmij ............ 22.5

#fizika_kolo_nas

50-kilogramova železna nakovaljnja plavaje v tekučej rtuti

50-килограмова железна наковаљња плаваје в текучеј ртути

Kaky metal je najvyše legky?

Tehniki nazyvajut «legkymi» vse metaly, ktore sut legše od želěza v dva i vyše krat. Najvyše upotrěbimy v tehnikě legky metal – aluminij, ktory je trikratno legše od želěza. Ješče menje težkym je metal magnezij: on je legše od aluminija v 1.5 krat.

V 20-h godah XX stolětja aviacija počela koristati směšenje aluminija s magnezijem, proslavjeno pod nazvoju «Elektron». Tuto stopjenje po krěpkosti može ravnjati se so stalju (vuglerodnym železom), no je 4-kratno legše od njej.

Najvyše legky iz vseh metalov – litij – jest dobrym materialom za močne akumulatory. Litij je ne vyše težky než jelova drěvesina; ako li metnuti litij v vodu, on ne tone (ne tone, a směsta gori plamenjem).

Jestli sravniti medžu soboju najvyše težky i najvyše legky metal – iridij i litij, to my uvidimo, že prvy važi 40-kratno vyše od drugogo.

Spis specifičnyh težin něktoryh legkyh metalov:

litij...... 0.53
kalij...... 0.9
natrij..... 1.0
magnezij... 1.7

#fizika_kolo_nas

Začto akumulatory sut nebezpečne i poněkogda imajut izbuhy? Zato čto litij je sila!

Nejromrěža DALLE-2 razširila živopis "Stvorjenje Adama" od Mikelandželo.

Нејромрєжа DALLE-2 разширила живопис "Створјеньје Адама" од Микеланджело.

Dvě brany

Često ljudi měšajut težinu (kilogramy) i natisk (kilogramy/cm²). Ale, to sovsěm ne je jedno. Věč može iměti značnu težinu i vse jedno okazyvati na svoj podpor velmi slaby natisk.

Naopak, druga věč daže s maloju težinoju okazyvaje na podpor veliky natisk. Iz tutogo priměra vy smožete ujasniti sobě različje medžu težinoju i natiskom, a zajedno budete srazuměti i kako trěba kalkulovati natisk, davajemy prědmetom na svoj podpor.

V nivě rabotajut dvě brany – jedna o 20 zubah, druga o 60. Prva važi zajedno s brěmenom 60 kg, a druga – 120 kg. Kaka brana rabotaje glubje?

Legko je srazuměti, že glubje budut pronikati v zemju zuby toj brany, na ktore napiraje bolje velika moč. V prvoj braně obča težina 60 kg razděljaje se na 20; zato, na vsaky zub imamo natisk 3 kg. V drugoj braně na vsaky zub bude idti 120/60 kg, togda to je 2 kg. Itak, hoť druga brana v cělom je vyše težka od prvoj, jejny zub bude zahoditi v zemju ne tako gluboko. Pritisk na vsaky zub u prvoj brany je vyše od drugoj.

#fizika_kolo_nas

Kysla kapusta

Pogledimo na drugy priměr izčisljenja pritiska.

Sut dvě kadi s kysloju kapustoju. Na kapustě ležet drěvene krugy s kamenjami. V jednoj kadi krug imaje diametr 24 cm i težinu kamenja 10 kg; v drugoj diametr kruga je 32 cm, a brěme – 16 kg. V kakoj kadi na kapustu ide vyše silny pritisk?

Pritisk, očevidno, je vyše v toj kadi, kde na vsaky kvadradny santimetr tiskaje večša moč. V prvoj kadi brěme v 10 kg razprostiraje se na plošču:

S = πR² = 3,14 × 12² = 452 cm²

to znači, že na 1 cm² je pritisk 10000/452 gramov, čto je ravno priblizno 22 grama. V drugoj kadi pritisk na 1 cm² bude 16000/804 (menje od 20 gramov). Zato, v prvoj kadi kapusta je pritisknuta vyše silno.

Važno je različati pritisk od občej moči pritiska. Pritisk jest ta sila, s ktoroju tělo tiskaje na jedin kvadratny centimetr podpora. V priměru s kapustoju sila pritiska kamenja je 10 kg i 16 kg, a pritisk – 22 gram/cm² i 20 gram/cm². Znajuči tuto, vy smožete už samostojno dělati izčisljenja, svezane s pritiskom.

#fizika_kolo_nas

Neudačne vrěmena. Vojna, smuta, i tut ješče vulkan izbuhaje.

Vezuvij, Italija, 1944 god.

Ničego osoblivogo, prosto skelet ježa

Ничего особливого, просто скелет јежа

Začto šilo vhodi v prědmet glubje než dlato, kogda na oba orudja tiskajut s ravnoju siloju?

Pričina – razlika pritiska. Pri pritisku na šilo cěla moč koncentruje se na velmi nevelikom prostoru jego kraja. Ale pri tiskanju na dlato, ravna moč razpoděljaje se na mnogo večšu povrhnju. Nehaj, napriměr, šilo ima kontakt s materialom po povrhnji v 1 mm², a dlato – po povrhnji 1 cm².

Ako li pritisk na oba orudja je ravny 1 kilogram, togda pod ostrjem dlata material ima pritisk v 1 kg / cm², a pod šilom – v 1 kg / 0,01 cm² = 100

To je 100 kg na 1 cm² (zato že 1 mm² = 0,01 cm²). A jestli pritisk pod šilom je stokratno silněje než pod dlatom, togda je jasno, začto šilo vhodi glubje od dlata.

Vy vidite tutčas, že, tiskajuči prstom na iglu pri šivanju, vy tvorite velmi veliky pritisk, on nikoliko ne je menši než pritisk para v parnom kotelu. V tom i je sekret razsěkajučego kraja britvy: legky pritisk ruky stvarjaje na tonkom kraju britvy silu vo mnoge sotnje kilogramov na cm² – i vlas razsěkaje se.

#fizika_kolo_nas